Številni obiskovalci Melk najprej spoznajo po opatiji nad Donavo. Razgled je veličasten, vendar lahko zasenči mesto pod njo: upravno središče s starimi ulicami, tržnimi običaji in vezmi z reko. Melk stoji na zahodnem vhodu v Wachau, kulturno krajino, ki jo priznava UNESCO. Opatija in mesto sodita v skupno zgodbo.
Rečno mesto z dokumentirano zgodovino
Občinski zgodovinski zapis omenja ime Medilica leta 831. Najdbe potrjujejo prazgodovinsko poselitev; domnevna lega rimske utrdbe Namare pri današnjem prehodu čez Donavo ostaja hipoteza in ne dokazuje, da so Melk ustanovili Rimljani. Babenberžani so leta 976 prevzeli grad, benediktinci pa so se na skali naselili leta 1089. Današnjo baročno opatijo so obnovili v začetku 18. stoletja. Donava je Melk povezala s trgovino in pretovarjanjem za Wachau in zaledje. Statistik Austria je 31. decembra 2025 v občini naštel 5.826 prebivalcev.
Poleg opatije se sprehodite po zgodovinski poti od Rathausplatza skozi Sterngasse. Ob njej so ostanki obzidja, stare hiše in ulica, ki jo je obšel požar leta 1847. Krajevna legenda pripoveduje, da so Kolomana, sina irskega kralja in romarja, zamenjali za vohuna; kraljevski izvor je del izročila. Sejem Kolomanikirtag pa poteka že od leta 1451. V zgodovino sodi tudi podružnično taborišče Mauthausna, ki je tu delovalo med nacizmom. Memorial Melk dokumentira več kot 4.800 zapornikov, ki so umrli v Melku.
Danes se v mestu prepletajo javna uprava, turizem, gostinstvo, trgovina in druge storitve. Melk je skupnost, kjer ljudje živijo in delajo, ne le spomenik. Leži na železniški povezavi med Dunajem in Linzem; preverite aktualne vozne rede ÖBB ali Westbahn. Regionalni avtobusi vozijo tudi iz Kremsa. Občina objavlja informacije o prihodu in parkiranju; staro mestno jedro in obrežje si oglejte peš.