V Lienzu se najzanimivejše nasprotje pokaže na ravni ulic, ne le v gorah. Dolgi Hauptplatz spominja na načrtovano srednjeveško naselbino; na drugi strani doline ruševine rimskega mesta pripovedujejo starejšo zgodbo, ki pripada drugi občini. Če zgodovini ločimo, je obisk središča vzhodnotirolskega okraja zanimivejši.
Dve mesti, dve zgodovini
Po navedbah mestne zgodovine so grofje, pozneje znani kot goriški grofje, proti koncu 12. stoletja uredili burgum med rekama Isel in Dravo. Notarski zapis Lienz 25. februarja 1242 imenuje civitas. Pri kapeli sv. Antona je ohranjen del mestnega obzidja iz 13. stoletja. Schloss Bruck, grofovska rezidenca, zgrajena med letoma 1252 in 1277, danes gosti mestni muzej z deli Albin Egger-Lienza, kot pojasnjuje regionalna turistična organizacija. Zadnji grof Leonhard je umrl leta 1500; mesto je pozneje izgubilo vlogo knežje rezidence. Požar leta 1609 je uničil velik del Lienza, tudi pravkar dokončani Liebburg, ki so ga obnovili s stolpi, vidnimi na trgu še danes.
Arheološki muzej Aguntum rimski municipij umešča približno štiri kilometre vzhodno od Lienza, v občino Dölsach. Cesar Klavdij mu je podelil mestni status; izkopavanja so razkrila terme, hiše in delavnice. Muzej starejšo poselitev označuje za verjetno, ne pa gotovo. Ostanki dokazujejo rimsko mestno življenje v dolini, ne pa rimske ustanovitve današnjega starega jedra Lienza. Obisk obeh krajev pokaže razliko med zgodovinskimi plastmi.
Živo središče in pot do njega
Statistik Austria je 1. januarja 2026 v občini zabeležila 12.105 prebivalcev; območje je večje od srednjeveškega središča. Lienz z trgovinami, javnimi storitvami in turizmom oskrbuje širši okraj. Na mestni tržnici regionalni pridelovalci prodajajo ob petkih in sobotah. Začnite pri Liebburgu, prečkajte Hauptplatz in sledite kulturnemu vodniku mesta do Schloss Brucka. Za Aguntum preverite informacije za obiskovalce: postaja Dölsach je oddaljena približno dva kilometra, avtobusna postaja pa je bližje.
Vozni red ÖBB za Drautalbahn povezuje Lienz s Spittal-Millstätterseejem in prestopi proti Beljaku; zahodna proga vodi do San Candida/Innichena v Južni Tirolski. Potovalne informacije vzhodne Tirolske navajajo še druge prestope. Pred odhodom preverite vozne rede, sezonske spremembe in odpiralni čas muzeja.