V Kostanjevici na Krki se obisk starega jedra začne s prečkanjem reke. Jedro stoji na otoku v okljuku Krke, z bregovoma ga povezujejo leseni mostovi, naselje pa sega tudi zunaj otoka. V ozkem prostoru se srečujejo hiše, cerkvi, vsakdan prebivalcev in vprašanje, kako priti do vode. Vzdevek »dolenjske Benetke« opozarja na reko in poplave, ne pomeni pa, da je kraj pomanjšana kopija drugega mesta. Po preglednici Statističnega urada je imelo naselje Kostanjevica na Krki 1. januarja 2026 703 prebivalce (šifra 197016). Številka ne velja za celotno občino.

Mesto je starejše od prve omembe mestnih pravic

Občinski opis zgodovine navaja prazgodovinsko poselitev ter sledove Ilirov, Keltov in Rimljanov. Ti dokazi govorijo o dolgem bivanju ljudi v pokrajini, ne pa o rimski ustanovitvi današnjega mestnega tlorisa. Ime Kostanjevica se v listinah pojavi leta 1091. Občina praznuje 16. avgusta, saj jo Judenburška listina iz leta 1252 tedaj prvič izrecno omenja kot mesto. Prva pisna omemba statusa ni natančen datum nastanka kraja.

Za Spanheime sta bila obmejna lega in prehod čez Krko gospodarsko pomembna. Na otoku sta nastala dvorec in prepoznavna mestna zasnova. Župnijsko cerkev sv. Jakoba občina postavlja pred leto 1220, cerkev sv. Miklavža pa približno v leto 1400. Ohranjena srednjeveška parcelacija je eden od razlogov, da je bilo otoško jedro leta 1997 razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik. Med mostovoma je mogoče videti, kako je reka omogočala povezave, hkrati pa so visoke vode omejevale življenje.

Občinski poziv iz leta 2026 razkriva tudi današnjo skrb za reko: prebivalce je povabil k predlogom za ohranjanje oziroma urejanje dostopov in brodišč, ki jih morajo presoditi pristojni za dediščino in vode. Posamezni dostopi niso vsi posebej zavarovani spomeniki, so pa del življenja na varovanem otoku. Krka zato ni le razgledna kulisa. Pred čolnarjenjem ali kopanjem se je treba pozanimati o razmerah in dovoljenih dostopih.

Samostan zunaj otoka in umetnost na prostem

Nekdanji cistercijanski samostan stoji blizu mesta, vendar zunaj otoškega jedra. Po razlagi Galerije Božidar Jakac ga je koroški vojvoda Bernard Spanheimski ustanovil leta 1234 ob izviru Obrha. Posesti so mu dajale versko in gospodarsko težo. V poznejših stoletjih so kompleks preuredili, nastala sta baročna kulisa in veliko arkadno dvorišče. Jožef II. ga je leta 1786 razpustil. Sledili so drugačne rabe, propadanje, vojna škoda in dolgotrajna obnova. Današnja stavba ni nespremenjen samostan iz 13. stoletja.

Od leta 1974 tu deluje Galerija Božidar Jakac. Njene stalne zbirke predstavljajo Toneta Kralja, Božidarja Jakca, Jožeta Gorjupa in druge umetnike; občasne razstave spreminjajo ponudbo. Gorjupova galerija je ločena enota v osnovni šoli, zato je dostop dobro preveriti. V okolici samostana in po mestu se razprostira Forma viva, ki od leta 1961 povezuje mednarodne kiparje in hrastov les. Več kot sto skulptur stoji na prostem. Material ni naključje: izhaja iz gozdnate pokrajine in daje Kostanjevici izrazito umetniško identiteto.

Vsakdanje delo in izleti v okolico

Gostinstvo, prenočišča in kulturne dejavnosti so pomembni za obiskovalce, vendar ne povedo vsega o delu v občini. Občinski razpis za razvoj podeželja 2026 kaže na vlogo kmetijstva v okoliških vaseh, lokalni opis pokrajine pa opozarja na vinograde in vinsko izročilo. Ti viri ne dajejo podlage za natančno razvrstitev delovnih mest po panogah. Za aktualne oglede, nastanitve, hrano in dejavnosti ob reki je pravo izhodišče turističnoinformacijski center na Kambičevem trgu.

Severno od mesta leži mokrotni hrastov Krakovski gozd, v drugi smeri se dvigajo Gorjanci. Vodnik po naravi omenja Resslovo pot ob gozdu, pohode, kolesarjenje in kraški svet. To so samostojni izleti, pri katerih je treba preveriti dostopnost in razmere po dežju. Kostanjeviška jama pri Dolšcah je sicer znana znamenitost, toda jamarji sporočajo, da je zaradi prenove zaprta in ponovno odprtje predvidoma napovedujejo za 15. april 2027. Trenutno ogled jame ni primeren del načrta poti.

Prihod in smiseln obisk

Prevoznik Nomago opisuje povezavo Krško–Kostanjevica, upravljavec javnega potniškega prometa pa navaja tudi relacijo Brežice–Kostanjevica–Novo mesto. Nekateri odhodi so vezani na šolske dneve, leta 2026 so se vozni redi spreminjali. Pred potjo preverite aktualne odhode v obe smeri, še posebej ob vikendih in počitnicah. Za prihod po cesti so uporabna izhodišča Krško, Novo mesto in Brežice, brez obljube nespremenljivega časa vožnje. TIC lahko potrdi odpiralne čase galerije in drugih ponudnikov.

Na otoku se sprehodite po obeh glavnih ulicah, čez mostova in do cerkva sv. Jakoba ter sv. Miklavža, če sta odprti. Ob bregu opazite, kako se vsakdanje življenje dotika vode. Nato namenite čas nekdanjemu samostanu, galeriji, arkadnemu dvorišču in hrastovim skulpturam. Krakovski gozd ali Gorjance prihranite za ločen izlet. Kostanjevica je zanimiva prav zato, ker se na majhnem prostoru srečujejo srednjeveško mesto, živa reka, sodobna umetnost in sedanja skupnost, brez potrebe po izmišljeni ustanovni zgodbi.